VLADAVINA TEME – PREVIEW

1.

Arowyn Corinne Redfire je hodila s privzdignjeno glavo. Iz svojih soban, ki so bile v vzhodnem delu gradu, je bila poklicana v glavno dvorano. Na klic se je morala vedno odzvati, ne glede na to, kaj je počela.

Njen najljubši črni plašč je plahutal za njo, ko se je hitro pomikala proti dvorani. Starša nista marala, da je zamujala. Ves čas sta ji pridigala o tem in danes je bila trdno prepričana, da jima ne bo dala tega zadovoljstva. Morda točnost nikoli ni bila njena vrlina, a če bi si res želela, bi to lahko spremenila.

Med hojo je pogledala vsak predmet in se prepričala, da stoji na svojem mestu. Vaze so bile na pol prazne. V tem času najhujšega mraza je bilo nemogoče, da bi bile polne cvetja. Opazila je tudi, da so zamenjali gorilnike, ki so oddajali svetlobo v tej večni temi. Kadar je bilo najbolj mrzlo, je bilo tudi najtemneje. Vsak, ki je imel kaj pameti, se je zadrževal v notranjosti.

Ročno izrezljane mize iz rdečega hrasta so krasili vezeni prti kostanjeve barve. Barva njihovega dvora, katerega zgodovina je segala več kot tisoč let v preteklost. Tri visoke rodbine, vsaka s svojo značilno barvo in svojim začetkom, za vedno povezane s krvjo in magijo.

Odpravila se je iz stolpa in se namenila po stopnicah navzdol. Ko je dopolnila deset let, si je prilastila ta del gradu. Čeprav je v njihovi deželi vladala tema, je vsako jutro upala, da bo zagledala sončne žarke, ki bodo pregnali večno temino neba.            
Zdaj, pri devetnajstih letih, tega upanja ni več imela. Iz navade neskončnega upanja se je vsako jutro ozrla skozi okno, a pozdravila jo je le tema. In sneg. Sneg, ki je prekrival vso njihovo deželo in ni nikoli skopnel. To je bilo njihovo prekletstvo.

Prekletstvo, s katerim jih je obdala boginja. Tako je govorila legenda o samem začetku njihovega vladanja. Neskončna tema brez žarka svetlobe na prostranem nebu, vse dni leta. Čeprav je bila Arowyn prepričana, da je bila to le zgodba, s katero so strašili naj-mlajše za lahko noč. Pripovedka, ki pa je morda le bila resnična. Še enkrat se je ozrla naokrog in tokrat ošinila okno, ki je gledalo na južno stran.

Od ljudi, ki so živeli na jugu celine Selinthy, se niso razlikovali samo po tem, da so oni vedeli, kaj pomeni sončna svetloba. Izraz Rrakoi je bil samo drugo poimenovanje njene vrste oziroma demonov, kot so jim ljudje rekli in se jih na smrt bali. Od ljudi se niso razlikovali samo po videzu. Rahlo zašiljena ušesa so jim ostala od njihovih prednikov vilinov, ki jih na tej celini ni bilo. Ne več. Prav tako so bili močnejši od ljudi, to jim je ostalo od prednikov demonov, s katerimi so se vilini združili. Tukaj sta bila še tista dva podaljšana podočnika, prav tako dar demonov. Na srečo so od vilinov podedovali še prelep videz.

Svoje dolge bele lase si je skrbno počesala nazaj in izpostavila rahlo okrogel obraz. Z vijoličastimi očmi je bila lepa, in tega se je dobro zavedala.

Arowyn je bila princesa ene izmed treh družin, ki so vladale na severu. Ljudje, ki so zašli preblizu meje med človeškim in njihovim svetom, so pristali v suženjstvu. Tistim, ki je uspelo preživeti prestop gozdne meje med tema dvema svetovoma in ki jih niso pobili gozdni prebivalci, ki so bivali v Sabinem gozdu.

Sama se gozdu ni nikoli približala. Preveč groznih stvari je slišala o njem. Goblini, čarovniki, škrati, suroveži in še veliko drugih bitij je prebivalo v njem. Pošast brez imena v Mrtvem jezeru. Različni morski prebivalci, kot so nimfe, izgubljene mrtve duše ter morski zmaji, ki so obkrožali celotno celino Selinthy. V neraziskanem delu celine naj bi prebivale Häxan, prelepe sirene s krili in ostrimi zobmi, sestre nimf, ki so osvojile kopno. Najboljše jahalke kopenskih zmajev in drugih pošasti, ki so jih sirene razvile s črno magijo. Zmaji so lahko z enim ugrizom prepolovili telo žrtve. Neraziskanega dela celine, ki je obsegal celotno zahodno stran, si ni upal obiskati nihče. Meja Sabinega gozda se je nadaljevala v tisto smer in iz njega še nihče ni prišel živ.

Med vsemi bitji v tem svetu pa je najbolj izstopal Fenrir, sam hudič v volčji podobi. Pošast, ki jo je izpustil bog mrtvih, da mu zbira duše in mu jih pošilja v onostranstvo.

Pregnala je misel in se osredotočila. Prehodila je že pol poti. Spustiti se je morala samo še po glavnih stopnicah, prečkati dolg hodnik in velika dvorana bo pred njo. Našla bi jo tudi z zaprtimi očmi. Kot otrok je štela korake in za vsako sobano je natanko vedela, koliko korakov je bilo potrebnih do nje, kje zaviti in se obrniti. Grad je poznala do najmanjše podrobnosti.

Uzrla je velika zlata vrata in dve stražarki, ki sta stali na vsaki strani. Ko sta jo zagledali, sta ji pokimali in odprli vrata.

Vstopila je v velik prostor. Na visokem stropu so viseli stekleni lestenci. Ogenj, ki je razsvetljeval prostor, se je odbijal od stekel, da se je vse lesketalo. Na njeni levi je bila steklena stena, skozi katero se je ob polni luni videlo bližnje gorovje. Z oken so visele temno rdeče zavese in se dotikale tal. Marmorna tla slonokoščene barve so odmevala ob njenih korakih. Na sredini dvorane je bil v tla vgraviran njihov družinski grb. Zagledala se je v rdeče oči črnega volka.

Njihovo mesto Elnira je ležalo v dolini, ki jo je obdajalo osem visokih gorskih vrhov. Za lažji prehod med tremi prestolnicami so potovali po reki Myri. Bila je najdaljša reka v vsej severni deželi Selinthyji in je izvirala iz Mrtvega gorovja. Arowyn ni poznala nikogar, ki bi zašel v gorovje in se kdaj koli vrnil. Z razlogom so mu dali tako ime. Tudi Mrtvo jezero je bilo prazno, po legendi in kmečkem šušljanju pa naj bi v njem prebivala pošast. Kaj več o tem sploh ni želela zvedeti.
Stopila je že mimo tretjega stebra, ki je podpiral visok strop. Vse naprej do podija je bilo na vsaki strani sedem stebrov. Okrašeni so bili z zlatimi vzorci vrtnic in trnja, tako kot večina stvari. Ena izmed redkih rastlin, ki je uspevala v tej zaledeneli deželi. Razen hrane, ki so jo na poseben način pridelovali v Južni Mongori. Arowyn je vrtnice nadvse oboževala. Tudi njen kraljevski stol, ki je čakal, da se bo usedla naj, je bil okrašen z vzorcem iz zlatih vrtnic.

Zagledala je mamo in očeta ter privzdignila brado. Na hitro je ošinila veliko magično uro za njima in se nasmehnila. Bila je točna. Uro, ki so jo pred tisočletji tukaj pustili vilini in je po nekem čudežu še vedno delovala. Tako so ločili čas med dnevom in nočjo, kot so ju poznali ljudje, in prilagajali obveznosti, saj je v njihovem svetu neprestano vladala tema.

Ošinila je štiri stražarje, ki so bili vedno v njuni bližini. Mama je bila oblečena v temno zeleno obleko in z njo poudarila svoje smaragdne oči. Bila je prelepa kot vedno. Okoli oči so se ji počasi začele kazati gubice, ki pa jih je uspešno skrivala. Oče na drugi strani pa je imel temno modre oči mrkega pogleda. Njegova kraljeva oprava je bila v večini kostanjeve barve, tudi tokrat. Arowyn je priprla svoje žareče vijoličaste oči. Nihče v njihovem rodu do zdaj še ni imel oči njene barve.

Služabniki so na hitro odnašali prazne kozarce in prinašali nove. Z dobrim sluhom je slišala penjenje mehurčkov mrzle penine in se ozrla po dvorani. Opazila je svoje daljne sorodnike, ki so prebivali v njihovem mestu Elnira. Bili so lordi nižjega in višjega stanu. Napočil je tisti čas, ki so se ga vsi izogibali. Minilo je sto let in med tremi kraljevimi rodbinami so morali izbrati nekoga, ki jih bo vodil naslednje stoletje oziroma dokler ne bodo zvezde napovedale, da je prišel čas za spremembo.

Do zdaj je v samem vrhu kraljevala njena družina. Z razlogom je bil v njihovem družinskem grbu volk. Bili so brez milosti in tokrat bo ona tista, ki se bo bojevala za prestol, tako kot se je njen oče pred več kot stoletjem.

Izbor naslednika je bil surov. Telesno urjenje je zahtevalo veliko discipline in potrpežljivosti, nečesa, v čemer ni najbolj blestela, predvsem ne v potrpežljivosti. Tekmovanje bo trajalo nekaj mesecev, v tem času se bo pokazalo, kdo je najprimernejši kandidat z največ potenciala. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz treh delov in tisti tekmovalec med kraljevimi rodbinami, ki bo dosegel največ točk in zmagal v zadnjem dvoboju, bo prevzel krono.

Magije pa do zdaj ni smela uporabljati in niti ni vedela, kolikšna je njena moč, če jo je sploh imela. Če bi se izkazalo, da je ni podedovala, bi bilo to nekaj najbolj sramotnega. Iz tekmovanja bi nemudoma izpadla. Vendar to ni bil edini razlog, zaradi katerega ni preizkusila, ali poseduje magijo. Potrebovala je čas, da se je njena moč razvijala. Pri vseh kandidatih se je magija pokazala pri devetnajstih letih, ko se je organiziralo tekmovanje za krono.

Dosegla je podij in se nasmehnila staršema. Usedla se je na stol in se oprijela zlatih ročajev. Opazila je, kako jo je mati premerila, in nejevoljno izdihnila. Bilo ji je naročeno, da obleče eno izmed svečanih oblek. Namenoma tega ni upoštevala. Nič se ni moglo primerjati z njeno bojevniško opravo.

Ni trajalo dolgo, da so se vrata glavne dvorane spet odprla. Skoznje je stopila družina iz Northwela. Arowyn in njena sestrična Eirian sta bili tekmici že od otroštva. Prezirala jo je in dejstvo, da jo je bila prisiljena gostiti, jo je vznejevoljilo. Njenih obiskov ni bila nikoli vesela in vedno so predolgo trajali. Trudili sta se prikriti to tekmovalnost med seboj, a včasih je bilo ogenj nemogoče zatreti.

Eirian jo je ošinila in se ji pritajeno nasmehnila. Imelo jo je, da bi ji izbila ta neumni nasmešek z obraza. Potlačila je te misli in ji namesto tega vrnila sladek nasmeh. Dobila bo svojo priložnost. Ni pozabila dogodka iz otroštva. Zaradi tega se je še vedno na vsake toliko počutila osramočeno, a vrnila ji bo milo za drago.

Za njo je zagledala njenega očeta, ki ga nikoli ni pretirano marala. S temnimi očmi je bil Orson popolno nasprotje njenega očeta. Razen priimka si nista bila v ničemer podobna. Čeprav je bil njen oče na vsake toliko robat, je bil mehkega srca. Arowyn je verjela, da ga Orson sploh ni imel. Nikoli se ni predolgo zadrževala v njegovi bližini. Njegovih političnih načel ni razumela in bila je hvaležna, da ni zasedel mesta vladarja.

Arowyn je opazila svetlo modro obleko, ki jo je nosila Eirian. Prilegala se je na njeno telo, da je občutila rahel zbodljaj ljubosumja. Nekaj takšnega bi si najbrž tudi sama izbrala, zato je vedela, da jo je sestrična izbrala izključno zaradi tega. Modra barva je vedno poudarila njen odtenek vijoličastih oči. Eirian je imela temno rjave, kakor njen oče. Po mami, ki je umrla nekaj let po njenem rojstvu, je podedovala le svetle lase.

Njen oče Everard je stopil s podija in veselo pozdravil svojega brata. “Preveč časa je minilo,” je dejal in rokovala sta se ter objela.

“Prehuda zima za obiske,” je rekel Orson in se mu nasmehnil. Vsaj s tem se je lahko strinjala z njim.

Arowyn je opazovala svojo sestrično, ki se je usedla stopnico nižje, zraven nje. Podij so nekoliko prilagodili, da bodo lahko na njem sedele vse kraljeve družine. Že tako slab dan ji je s tem še bolj pokvarila.

“Upam, da nimata nič proti,” je rekla Eirian z zaskrbljenim glasom in pogledala Arowynino mamo.

“Ne, ljubica vsekakor ne,” ji je ta odgovorila.

Arowyn je skoraj zaškrtala z zobmi. Predobro je poznala njen ton in vedela, da jo s tem le zbada. To bo še zanimivo, si je mislila. Prezrla je svojo sestrično in se zagledala naprej v vrata, ki so se znova odprla, kar je onemogočilo njeni sestrični, da bi rekla še kaj več. Iz nekega razloga je med njima vedno hitro vzplamenelo in trajalo več dni, da se je poleglo.

Prispela je še zadnja tretja kraljeva družina, iz Darallisa. Ljubka Maybelle se ji je nasmehnila s temno modrimi očmi. Z Arowyn sta se od nekdaj zelo dobro razumeli in ves čas sta tičali skupaj. Maybelle se je razumela z vsemi, tudi z Eirian, kar Arowyn ni mogla nikoli doumeti, obsojati pa tudi ne. Njeni mili naravi se je bilo nemogoče upreti. Arowyn ni poznala osebe, ki bi se ji zamerila. Nenehno nasmejana Maybelle se jima je veselo pridružila.

Maybelle je bila njena bližnja sorodnica. Njena mati Lillian je bila sestrična njenega očeta in strica. Veselo so se pozdravili in tudi Maybellin oče se je ustavil pri njih. Beseda je hitro stekla, saj je res minilo preveč časa, kar so se videli.

Razlika med preostalimi Rrakoiji in kraljevimi rodbinami je bila v tem, da se je magija pretakala le v krvi kraljevih rodbin Redfire in Deepwater. Rodbina Deepwater se je pred nekaj stoletji ločila od njih in izoblikovala novo magijo.

“To bi lahko počakalo do poletja,” je potarnala Maybelle in se usedla zraven Eirian.

“Kaj pa vem. Mene ne moti. Izkazalo se bo, kdo je iz pravega testa,” je dejala Eirian in izzivalno ošinila Arowyn.

“Da, vsekakor boš ti imela največ težav,” ji je ta ostro odvrnila.

“Arowyn!” jo je okarala njena mati in jo zgroženo pogledala.

Še ena lastnost, ki jo je Arowyn težko nadzorovala, so bile ostre besede. Včasih ji je bilo žal, da jih je izgovorila na glas, a jih je vedno želela.

“Se opravičujem, ker sem vas spravila v zadrego,” je Arowyn dejala svoji materi, ki je le zamahnila z roko. Vedela je, da opravičilo ni iskreno.

Opazila je, da se je Eirian premaknila bližje k njej in želela nekaj dodati, vendar jo je ignorirala. Obljubila je, da ne bo povzročala težav, vsaj ne prvi dan.

Že tako bodo naslednji meseci dovolj peklenski in svoji materi ni želela povzročati še več skrbi. Mama je bila zadnjih nekaj mesecev napeta, vse od začetka organiziranja priprav na ta dogodek. Poskusila je prepričati kralja, svojega moža, da bi vso zadevo prestavili, a neuspešno. Želela si je, da bi izbor nasledstva potekal kako drugače, a na to ni imela vpliva.

“Še začelo se ni in že sta si v laseh,” je dodala Maybelle in pri tem zavila z očmi.

Arowyn se je nasmehnila in se zazrla naprej, ko so se vrata spet odprla in skoznje so stopili lordi manjših mest in skrbniki posestev. Na prvo srečanje so bili povabljeni vsi, ki so bili višjega rodu. Preostali mestni prebivalci, vaščani in kmetje iz manjših vasi po vsej deželi bodo potek tekmovanja spremljali prek tedenskega časopisa, ki so ga začeli deliti na Orsonovo željo. Želel je, da bi bili vsi prebivalci severne dežele na tekočem.

Prva je vstopila družina Hale iz Rondare. Arowyn jih je takoj prepoznala zaradi njihovih svetlo rjavih las. Imeli so tako poseben odtenek, da jih je bilo nemogoče zamenjati. Chase, sin Gavina in Delilah, se ji je nasmehnil, ko jo je zagledal. Arowyn je čutila, kako zardeva. Njena zaljubljenost je še vedno ni minila. Pomežiknil ji je in zaradi tega je zardela še bolj. Opazila je, da jo Eirian opazuje, in hitro prikrila rdečico. Osredotočila se je na dogajanje, saj je vstopila družina Elrod.

Najmlajši med njimi je bil Xander in je štel šestnajst let. Njegova sestra Kali je imela osemnajst let in najstarejša Alexa dvaindvajset let. Arowyn jih je bila neizmerno vesela.

Tudi Chasove mlajše sestre, ki je bila leto dni starejša od nje, je bila Arowyn zelo vesela.

Nazadnje je skozi vrata stopil Theo West. Pri petindvajsetih letih je podedoval premoženje svojih preminulih staršev in tako zasedel mesto najmlajšega lorda v Južni Mongori. Letošnja zima je bila neizprosna za marsikoga. Umrla sta v snežni nevihti, ki je trajala štiri noči. Od nesreče je minilo pet mesecev. V poletnem času, kot so mu rekli, so prevladovale snežne nevihte. Čeprav so bile temperature tedaj nekoliko višje in je nekaj snega skopnelo, je celotno severno deželo še vedno prekrival sneg, prav tako kot tudi večna tema. To je bil samo eden od razlogov, da obiskov v zimskem in poletnem času ni bilo. Nesreče so se lahko hitro pripetile.

Vsi so pristopili do podija in se priklonili. Arowyn je vsakogar pogledala v oči in bila presrečna, da jih je znova videla. Preveč časa je že minilo. Med vsemi pa je bila najbolj vesela Chasa in njunih večernih pogovorov. Lahko bo strmela v njegov obraz, kot je to vedno počela ob toplejših dneh, kadar je njegov oče prišel na kraljeve sestanke in druge poslovne obiske v prestolnico celine Selinthy.

Za njimi so pristopili še preostali prebivalci višjega rodu iz Northwela in Darallisa. Posedli so se ob straneh. Prisotnih je bilo skoraj osemsto članov. Arowyn še nikoli ni videla vseh, zbranih na enem mestu. Dvorana je potihnila in nestrpno čakala na začetek.

Vrata so se znova odprla in vstopil je Valerius Moore. Skrbnik njihovih zapisov, uradni prevajalec med njimi in človeškim svetom ter najstrožji knjižničar, kar jih je srečala. Ko jo je zagledal, jo je jezno ošinil s pogledom. Tudi z njim je imela neporavnane račune. Ko je bila majhna, je nenamenoma polila čaj po starem čtivu. Nikoli je ni nehal grajati zaradi tega. Z leti ji je uspelo doseči le toliko, da z njo ni več spregovoril. Biti princesa je imelo določene prednosti.

Vsi so posedli na svoja mesta, saj se je dogodek, na katerega so čakali tako dolgo, uradno začel.

“Trenutna vladarja, plemiči in plemkinje, mlade princese in vsi ostali prisotni v tej sobi,” je začel Valerius in se globoko priklonil. “Zbrali smo se, saj se po več kot sto letih obeta nov izbor. Položaj zvezd se je spremenil in to je znak boginje Sabe, ki ga ne smemo spregledati.” Še enkrat se je globoko priklonil, ko je izgovoril ime boginje. Tudi preostali člani so ga posnemali. Nihče si ne bi drznil izzivati usode z nespoštovanjem.

Valerius je na plano potegnil star zvitek. Arowyn ga ni prepoznala, čeprav je, ko je bila še majhna, prečesala skoraj vse skrivne kotičke v knjižnici. Mami je s tem povzročala kar veliko preglavic. Tega nikomur ni priznala, a knjige je rada prebirala.

“Celotno tekmovanje in izbor naslednjega vodstva temeljita na naših treh kraljevih družinah, saj se samo njim v krvi pretaka magija. Dve rodbini Redfire in ena rodbina Deepwater se bodo pomerile med seboj in najmočnejša bo prevzela krono. Vendar sta se potek in postopek pred petsto leti nekoliko spremenila. Ravno zaradi tega ste bili danes vsi vpoklicani, tudi tisti, ki ne posedujete magije in kljub udeležbi ne boste nikoli zasedli kraljevega mesta. Zaradi dogodkov, ki so se zgodili pred tisočletji, je potrebno, da vsi zbrani tukaj pridobite določeno znanje. Nihče drug vas ne more poučiti o tem, kar boste spoznali tukaj, tako da so vam vrata do tega znanja vedno odprta,” je nadaljeval.

Arowyn je poznala zgodbo o grozoviti vojni iz preteklosti. Pošasti iz Mrtvega gorovja so se povezale s preostalimi in se uprle. Največ škode so utrpeli ljudje, sledili pa so vilini in Rrakoiji. Čeprav se dogodek ni več ponovil, so vladarji še vedno vztrajali, da se morajo lordi in ostali višjega rodu uriti na tem tekmovanju, če bi se zgodovina ponovila.

Valerius je nadaljeval, “čas je, da naučimo nov rod skrivnih in skoraj pozabljenih znanj, tako kot so se jih učili vaši starši pred stoletjem. Znanje, ki ga verjetno še danes uporabljajo, a ni ključno za preživetje, saj so pošasti iz Mrtvega gorovja izginile. Kar pa še ne pomeni, da ne bi bilo slabo, če bi se teh veščin naučili. Sprememba položaja zvezd pred nekaj meseci nam je bila toliko naklonjena, da so vse tri plemiške družine dobile potomce v istem obdobju.

V drugem primeru, če se niti položaj zvezd ne bi spremenil, bi tekmovanje potekalo vsakih dvesto let oziroma dokler zadnji potomec ne bi dopolnil devetnajst let. Kajti pri devetnajstih letih se prikaže speča magija. V primeru, da ne bi bilo vsaj dveh naslednikov, bi krono podedoval edini rojeni prestolonaslednik iz katere koli kraljeve rodbine. To se je zgodilo samo dvakrat v vseh teh tisočletjih po veliki vojni, ko so bili časi še vedno temačni.              
Iz zgodovine smo se tudi naučili, da se slučajni primeri smrti lahko zgodijo. V tem primeru bi prva najstarejša kraljeva družina podedovala začasno krono. Ko bi napočil nov Sabin znak, bi se znova organiziralo tekmovanje za naslednika. Tradicija, ki je z nami že več kot tisočletje in se bo nadaljevala še dolgo po naši smrti.

Urjenje se bo začelo s preučevanjem starih run in njihove uporabe. Udeležili se ga boste vsi potomci, ki ste prisotni v tej dvorani, ne glede na to, katere veščine bojevanja že obvladujete. Poznavanje starih zapisov je ključnega pomena. Zapisi segajo več tisoč let v preteklost in bodo močno vplivali na vaše usposabljanje. To boste ugotovili sčasoma. Rune se lahko uporabljajo na veliko načinov in še danes posegamo po njihovi skrivnostni moči. V najbolj nezavidljivih situacijah vam lahko rešijo življenje in vas pripeljejo nazaj izpred praga mrtvih. Učenja magije se bodo udeležile samo kraljeve družine, saj se samo njim pretaka po krvi. Seveda ob predpostavki, da je bila magija prenesena na mlajši rod. Mlade princese jo bodo odkrivale prav tako kot so jo pred sto leti njihovi starši.”

Arowyn je pogledala proti Eirian. Oba njuna očeta sta imela sposobnost ognja. Od tod tudi izvira njihov priimek. Komaj je čakala, da ji bo lahko osmodila konice las ali pa še kaj drugega. Maybellina mama pa je bila uporabnica vode in tako so se njihove veje ločile, a obenem za večno povezale.

Na možnost, da magije ne bi imela, ni želela niti pomisliti. Zaradi tega tudi ni nikoli preverila, ali jo ima, pa tudi zato ne, ker jim to ni bilo dovoljeno. V resnici pa tudi ni vedela, kako to sploh narediti. Potreben je bil čas, da se je magija z leti tiho razvila. Pri vseh njenih prednikih se je pokazala najpozneje do sredine tekmovanja.

“Telesnega preizkusa in vseh preostalih telesnih sposobnosti, ki so predvidene, se bodo prav tako morale udeležiti vse članice kraljevega rodu. Udeležitev preostalih članov je prosta. Konec drugega meseca bo potekala prva izločitev. Prvi mesec ocenjevanja ne bo, bo pa zato potekalo urjenje, ki ga večina ne bo želela opraviti. Kraljeva družina, ki bo izpadla, se ne bo potegovala za naslov naslednjega vodstva. Urnik razporeditev dejavnosti vas že čaka v vaših sobanah,” je zaključil Valerius.

V dvorani je nastala tišina. Morda se urjenje ni zdelo tako kruto, vendar je bilo točno to. Brutalnost se je z leti zmanjšala in določili so pravila, vendar je izločitev med njimi tremi še vedno temeljila na dvobojevanju za prevlado. Izkazovanje moči posedovane magije, združeno z močnim telesom in uporabo run. Arowyn, Eirian in Maybelle bodo tekmovale in se bojevale, dokler ne bo ena izmed njih zmagala in podedovala krono.

Valerius se je še zadnjič priklonil in odkorakal iz dvorane. Opravil je svoj del naloge in Arowyn je predobro vedela, da se želi čim prej vrniti med svoje knjižne police.

Na dlani je začutila materino roko in jo pogledala. Imela je vlažne oči in zadrževala je solze.

“Vse bo v redu z menoj,” ji je šepnila Arowyn, da bi jo pomirila. Na to je bila več kot pripravljena. S stražarji in stražarkami je redno trenirala vse od osmega leta. Telesno je bila izurjena, kar pa za večino v tem prostoru ne bi mogla trditi.

“Saj vem,” je dejala njena mati in globoko izdihnila.

Arowyn je na hitro pogledala svoji sestrični. Obe sta bili vznemirjeni zaradi prihajajočih dni. Iskrivost je izginila tudi iz Eirian. Vse tri so se spogledale in bilo je jasno, da so si od tega trenutka naprej nasprotnice. Prijateljstvo, ki je vladalo med njimi, ne bi smelo biti ovira. Arowyn je še predobro vedela, v kaj se bo prelevilo. Odnos med njenim očetom in stricem se ni nikoli do konca zgladil. Orson ni prenesel, da ga je njegov brat premagal. Svojo sestrično je spoznala šele, ko je dopolnila sedem let.

Hitro za tem so služabniki prinesli jedačo. Dvorana je zadišala po medenem mesu, sveži zelenjavi in rdečem vinu. Arowyn se je ob tem oglasil želodec. Od vsega se je v današnjem dnevu najbolj veselila zaključne pojedine. Posedli so se ob ogromni mizi, ki so jo okrasili za to priložnost, čeprav je bila Arowyn prepričana, da se bo dogodek v naslednjih mesecih večkrat ponovil. Tudi plesnemu večeru, ko bodo želeli proslaviti manjše zmage, se ne bo mogla izogniti. Plesa ni nikoli pretirano marala, ne ker ne bi znala plesati, ampak ker ni nikoli plesala s tistim, s katerim si je želela.

Usedla se je v bližino matere in očeta. Stol zraven nje se je nenadoma zganil. Pogledala je kvišku in upala, da ne bo zagledala rjavih oči. Če bi Eirian prisedla k njej, bi se bila prisiljena umakniti. Mati ne bi trpela prezgodnjega dvobojevanja med njima. Namesto tega je zagledala svetlo modre oči Chasa Hala. Več kot hvaležno se mu je nasmehnila.

“Predvidevam, da nimaš nič proti,” je dejal in se usedel.

Arowyn je znova čutila rdečico. Ne, nikoli ne bi imela nič proti. Lahko bi ji izmaknil tla pod nogami, pa se ne bi branila. Ošinila je njegove ustnice in si zaželela, da bi jih lahko čutila na sebi. Dvakrat je pomežiknila, da se je zbrala. Najbolj neprimerne misli ob najmanj primernem času.

Na njeno nesrečo se je Eirian usedla nasproti nje. Vsaj Maybelle je bila vesela ob sestrični, kakor da bi vedela, da mora posredovati. Le ona je lahko spremenila slabo vzdušje na boljše.

“Torej, jutri se začne,” je začel Chase in jo pogledal.

Naredila je prvi grižljaj slastno pečenega mesa na svojem krožniku. “Da. Se boš udeležil treningov?” jo je zanimalo. Z lahkoto si ga je lahko predstavljala, kako razkazuje svoje lepo grajeno telo. Ob tem jo je zaščemelo v trebuhu. Morda pa le ne bi bilo dobro, da bi ga zagledala v telovadnici.

“Po vsej verjetnosti. Odvisno, ali me bo oče med tem obiskom želel s čim zaposliti,” je odgovoril zdolgočaseno.

Njegov oče je bil glavni trgovec med njimi in človeškim svetom, trgoval je tudi z drugimi celinami, daleč prek morja. Želel je, da Chase kot njegov edini sin prevzame posel. Namesto k pridobivanju fizične moči ga je silil h knjigam. Poznavanje politike je bilo zanj pomembnejše.

“Še vedno se želiš izogniti,” je dejala Arowyn.

Skoraj glasno se je zasmejal. “Kolikor dolgo bo mogoče.”

“Želi te samo pripraviti v primeru, …” je začela in obmolknila. Oba sta se zazrla na drugo stran mize, kjer je sedel Theo. Družbo sta mu delali Alexa in Kali Elrod.

Chase je globoko izdihnil, kakor da se predaja. “Ja, saj vem,” je dejal.

Nesreče v najhladnejšem času so bile vedno pogostejše. Svojih sorodnikov in preostalih članov dvora Arowyn ne bi videla še vsaj nekaj mesecev, če se ne bi zbrali zaradi tega dogodka. Vsaj za nekaj je bilo to tekmovanje dobro. Morda so v poletnem času prevladovale nevihte, a pozimi je bil mraz neizprosen.

“Me zanima, kaj bodo letos pripravili. Med telesnim treningom je vedno vsaj eno presenečenje,” je med njiju vskočila Eirian. Arowyn jo je jezno ošinila.

“Res je in vsako novo sezono tekmovanja so manj milostni,” je dodala Maybelle.

Arowyn tega ni želela priznati, vendar je vedela, da bo Maybelle izpadla prva. Bila je preveč mila, da bi želela kogar koli fizično poškodovati. Na koncu bo dvoboj odločal med njo in Eirian. Tudi Eirian se je tega tiho zavedala.

“Prepričan sem, da bodo tokrat pogledali skozi prste. Tako lepih deklet nihče ne bi želel poškodovati,” je dodal Chase in vsako nežno pogledal. Na koncu se je ustavil pri Arowyn in ji pomežiknil. Rdečica jo je oblila, a na srečo tega ni opazil. Tudi z Eirian se je na vsake toliko časa spogledoval, a na zavrnitev ni bila pripravljena. Ta nevednost ji je bila veliko bolj všeč, čeprav se je vse težje zadrževala. Tudi njegovi obiski so bili vedno pogostejši in njegova naklonjenost vse globlja.

Hitro je pregnala te misli in se osredotočila na pogovor.

“Odpravila se bom,” je dejala in odložila pribor. Pojedla je veliko preveč in potrebovala je spanec. Naslednji meseci bodo peklenski in bila je zadnja noč pred začetkom tekmovanja.

Mati ji je pokimala in ji s tem dovolila oditi. Na hitro se je poslovila od prisotnih in se odpravila iz dvorane. Ni naredila deset korakov, ko je zaslišala, da ji nekdo sledi. Resnično je upala, da to ni Eirian. Dodatnih novih zbadljivk ne bi prenesla. Skočila bi nanjo kot razjarjen volk.

Obrnila se je in ji želela na lep način povedati, da ni pri volji. Na mesto tega se je zazrla v modre oči. Chase ji je sledil.

“Nekdo te mora pospremiti,” je dejal in ji ponudil roko.

Začutila je, da se ji je utrip pospešil, in se nasmehnila. Sprejela je ponujeno roko in se privila k njemu, da sta se dotikala z rameni.

“Že vse življenje stopam po teh hodnikih. Skoraj nemogoče je, da bi se izgubila,” je dejala. Saj ne, da je imela kaj proti.

“Ah, pa si užalila moj moški ponos,” je rekel in se nasmehnil.

Prenehala je šteti, kolikokrat je upala, da se bosta enkrat znašla kje na samem. Ko je dopolnila osemnajst let, se je njegov odnos do nje spremenil in že samo to dejstvo jo je spravljalo v dobro voljo. Postal je veliko drznejši in ji namenjal več pozornosti.

“Se opravičujem. Zelo me veseli vaša spremljava,” je še sama dodala napol v šali. Pogledala ga je in njegove oči so se nagajivo lesketale.

Dosegla sta začetek stopnic, ki so vodile v njen del gradu. Predobro je vedel, kje so njene sobane.

“Želim ti miren spanec,” je dejal in se sklonil k njej. Na ličnici je čutila njegove vroče ustnice in skoraj se je obrnila proti njemu. Že tako dolgo si je želela, da bi jo poljubil.

“Tudi tebi,” je dejala rahlo zadihano. Jezilo jo je, da se v njegovi bližini ni mogla zbrati.

Izpustil jo je in stopila je po stopnicah navzgor. Preden bi mu izginila iz vidnega polja, se je še zadnjič obrnila. Stal je pod stopnicami in jo opazoval, čakal, da se bo varno vrnila v sobo.

Nasmehnila se mu je in stopila v svoje prostore. Skoraj veselila se je prihajajočih dni, samo da bo strmela v njegov prelepi obraz. V misli so ji udarile njene fantazije, kako jo vročično poljubi in nasloni ob steno, strga obleko z nje in jo prižame tesno k sebi. Na sebi čuti njegove močne roke, ki bi jo zaznamovale.      
Lansko leto ob tem času, ko sta spila preveč vina, ki ga je ukradla iz kuhinje, bi si jo skoraj prilastil in pustila bi mu, da bi počel, kar bi hotel. Sedela je na mizi in Chase se ji je približal. Vzel ji je kozarec iz rok in želela mu je nekaj sočnega zabrusiti, ko je opazila njegov vročični pogled. Samo to je bilo potrebno, pa je pozabila na besede, ki mu jih je želela izreči.

Nevarno blizu ji je prišel, da je čutila njegovo vročo sapo na svoji koži. Razprla je noge, da je stopil mednje in ga z njimi objela okrog pasu. Prijel jo je za zapestji in ju sklenil za njenim hrbtom, da se ni mogla premakniti. Še nikoli pred nikomer ni bila tako izpostavljena in ta misel jo je podžigala. Naval vročine jo je oblil, ko se ji je začel približevati. Njun trenutek je zmotila služkinja, ki je vstopila v shrambo. Danes ga je videla prvič po tistem večeru. Oblila jo je vročica in z nasmeškom se je spravila v posteljo.

2.

Naslednje jutro jo je zbudilo rahlo trkanje na vrata. Odprla je zaspane oči in se skobacala iz postelje. Njena služkinja je prispela s svežimi oblačili in ji jih odložila na klop pred posteljo. Potihoma je stopila do nje in začela pospravljati. Arowyn je zamikalo, da bi se ulegla nazaj med tople rjuhe in zatisnila oči samo še za nekaj minut. Dolgega poležavanja je bilo konec. Tudi po tem tekmovanju tega ne bo mogla več početi.

Prijela je kupček oblačil in se napotila v kopalnico. Z mlačno vodo si je splaknila obraz. Pogledala je oblačila in se nakremžila. Dolge obleke ni pričakovala. V spodnjem perilu je stopila nazaj v svojo sobo, kjer jo je služkinja zmedeno pogledala.

“Tega nisem naročila,” je dejala.

Služkinja se je priklonila. Vidno je bila v zadregi. “Vem, moja gospodična. Kraljica jih je naročila. Dejala je, da zaradi včerajšnje oprave.”

Arowyn je nejevoljno izdihnila. Lahko bi vedela. Njena preljuba mati nikoli ni mogla povsem razumeti, zakaj je Arowyn najraje oblekla dolgo tuniko, hlače in plašč. Vsaj na treningih jih bo lahko nosila po mili volji.

Hitro se je oblekla in se napotila v ogromno jedilnico, kjer so po navadi gostili. Danes je bilo na urniku peturno poučevanje o runah. Izmed vsega se je tega najmanj veselila, saj nikoli ni bila kaj prida učenka. Veliko raje se je zatekala v telovadnico in vadila z drugimi.

Stopila je v polno jedilnico in bila je med zadnjimi. Oči so se ji takoj ustavile na Chasovih rjavih laseh. Zraven njega je sedela Eirian in se na široko smehljala. Arowyn je potlačila občutek ljubosumja. Tukaj ni bila zato, da bi se šla dvorne spletke. Zmagati je morala na tekmovanju in od tega je ni smelo nič odvrniti.

Namesto k Chasu in Eirian se je napotila k Maybelle. Sedela je sama na drugem koncu velike mize.

“Dobro jutro,” jo je Arowyn pozdravila.

“Jutro,” ji je ta odgovorila.

Arowyn je opazila, da so oblačila na njej nekoliko prevelika. Maybelle je bila od nekdaj za deset centimetrov nižja od nje in tudi drobnejša.

“Proti večeru se bom odpravila v telovadnico. Lahko se mi pridružiš,” je dejala Arowyn.

Maybellina roka se je ustavila na pol poti do ust. Na hitro je ošinila drug konec mize, kjer se je Eirian še vedno na široko smehljala. “Ne vem, ali bi bila to dobra ideja. Kakršno koli sodelovanje je prepovedano,” je odgovorila.

“Saj ne sodelujeva. Pokazala ti bom, kje je telovadnica. Kolikor vem, je med prejšnjimi obiski nisi potrebovala,” je Arowyn odgovorila in se zlobno nasmehnila. Čeprav je bila še vedno prepričana, da bo Maybelle izpadla prva, je kljub temu lahko Eirian otežila delo.

“Potem pa prav,” je dejala Maybelle. Na srečo ni posumila, da je imela Arowyn s tem nekaj za bregom.

“Si prebrala današnje gradivo?” jo je vprašala Maybelle in speljala temo drugam. Nikoli ni bila preveč navdušena nad telesnimi spopadi. Arowyn je vedela, da bo imela s tem največ težav.

Ob njenem vprašanju jo je zmedeno pogledala. “Kakšno gradivo?” jo je vprašala.

Maybelle jo je začudeno pogledala. “Tisto debelo rjavo knjigo s sliko rune, ki se uporablja kot magija pri zdravljenju.”

Arowyn je zaškrtala z zobmi. Vedela je, da knjige ni dobila z namenom. Valerius si je resnično želel, da bi bil že njen prvi dan popolna polomija.

“No, očitno moram veliko nadoknaditi,” je rekla zajedljivo.

Hitro je pojedla, saj je že zamujala. Z Maybelle sta se skupaj odpravili v drug del gradu, kjer je stala velika knjižnica. Ob prihodu je ošinila njihovega knjižničarja in ta se ji je zlobno nasmehnil. Da, mu bo že vrnila milo za drago.

Napotili sta se na konec ogromnega prostora, mimo nešteto polic in še toliko več knjig. Čitalnica, kjer bodo potekala njihova izobraževanja, je bila na samem koncu levega krila. Mize so bile že primerno postavljene. Vsega skupaj jih je šestindvajset. Arowyn se ni veselila tolikšne konkurence. Morda se je nasledstvo res menjalo med tremi kraljevimi družinami, a ocenjevali bodo tudi druge člane. Ni želela biti med zadnjimi, saj bi tako Maybelle in Eirian dobili prednost, ki bi tudi njej prišla zelo prav.

Usedla se je na sredino. Za nič na svetu ne bi bila v prvi vrsti, še manj pa v zadnji, saj bi bilo njeno površno zanimanje za rune preveč očitno. Njena učiteljica, gospa Simmons, pa nikoli ni bila preveč velikodušna.

Maybelle je na plano potegnila gradivo, ki ga je Arowyn pogrešala. Skrbno si je zapomnila platnico. Ko bo pouka konec, bo morala prečesati vsako knjižno polico, da jo bo našla. Že je skovala načrt, kako bo Valeriusa spravila ob živce in ji bo knjigo izročil kar sam. Samo malenkost je morala zagroziti s požarom in naredil bo vse, da jo čim prej spravi ven. Ob tej misli se je vražje nasmehnila.

Vsi prisotni so se hitro zbrali. Ozrla se je po prostoru in nekaj sedežev stran zagledala Chasa. Zraven njega je bila še vedno Eirian in to je bila njena iztočnica, da ga do konca dne več ne poišče. Nikomur ne bo dovolila, da zmoti njeno zbranost.

Gospa Simmons je vstopila do minute natančno. Vsi so nemudoma utihnili. Očitno so bili seznanjeni z njeno strogostjo. Arowyn si ob njenih urah nikoli ni upala niti pisniti. Oblečeno je imela dolgo črno obleko in lase visoko spete.            
“Rune – besede, pomeni, črke, skrivnostni znaki, jezik, ki je bil pred nedavnim poznan samo med vilini, našimi sovrstniki in predniki. Jezik same boginje Sabe, ki nam ga je podarila, da se lahko ubranimo pred sovražniki. Znakovni jezik, ki je pred nekaj stoletji veljal za pozabljenega. Naši pisci so pred tisoč petsto leti našli skrivne zapise in se lotiti preučevanja skrivnostnih znakov, ki jih danes poznamo kot rune. Magija se je še pred nekaj stoletji uporabljala za uničevanje. Njene moči posedujejo samo kraljeve družine in prenašajo se iz roda v rod. Moč, ki večini ni poznana in je tudi z njo nemogoče tekmovati. Saba nam je zato namenila skrivni jezik, ki se ga bomo v naslednjih treh mesecih učili. Rune še danes predstavljajo veliko skrivnost, omogočajo skrivno sporazumevanje in čudeže, ki jih lahko z njihovo pomočjo izvedemo. Moč, zaščita in obramba.

Rune delimo na dve vrsti. Prva je tista lažja, ko se učite brati in pisati ta zapleteni jezik. Prevajali in prepisovali boste stare zapise in se jih naučili govoriti kot vaš drugi jezik.

Druga vrsta je tista, ki vam bo povzročila preglavice. Sčasoma smo ugotovili, da rune niso samo besede, temveč vsebujejo tudi magijo, ki se lahko prenaša. Vilini so tako razvili amulete, s katerimi se runa lahko vtisne v vas. Njen učinek je odvisen od posameznika. Močnejše je telo, dlje bo runa delovala. Čarobni amuleti so še vedno zelo redki in ni jih preprost narediti. Ne zdaj, ko so vilini zapustili našo celino. Zato je zelo pomembno, da amulet varujemo s svojim življenjem, vsaj tisti, ki ga boste dobili. Run ne uporabljamo samo z magičnimi amuleti. Vgravirane so tudi v artefaktih in posvečenih predmetih, talismanih ter drugih skrivnih predmetih.

Večina si vas bo zapomnila samo najosnovnejše stvari, nekaj manj vas bo znalo pisati in prebrati celotno besedilo, še manj pa vas bo tistih, ki boste rune znali uporabljati kot vaš drugi jezik. Ni mogoče ugotoviti, kako bodo vplivale na vas. Tudi ni mogoče dokazati, da tisti, ki posedujejo magijo, znajo bolje krotiti moč run. Pri vsakem posamezniku se bo izkazalo drugače,” je dejala in se z očmi sprehodila po prostoru.

Arowyn se je zdrznila, ko je pogledala njo. Vedela je, da bodo od nje, Maybelle in Eirian vsi največ pričakovali. Že zaradi dejstva, da učenja ni nikoli pretirano marala, jo je nekoliko zaskrbelo. Globoko vdihni. Zmogla boš, si je rekla v mislih.

Gospa Simmons se je obrnila proti tabli in z belim kamnom začela risati znake, ki jih Arowyn ni razumela. S prstom je po mizi vadila njihovo obliko in jih ponavljala za njo. Znaki so bili zapleteni, da so se ji prsti zvijali, a hkrati nekaj posebnega. Narisanih je bilo šest znakov in pod njimi je bil opis njihovega pomena.

“Moč, zaščita, pogum, hitrost, zdravljenje in znanje so prve rune, ki se jih boste naučili. Predstavljajo osnovo, ki jo boste dopolnjevali z vsakim novim dnem. Učite se hitro in učite se sproti. Ko vas bo večina usvojila teh šest znakov, bomo šele lahko nadaljevali. V gradivu boste našli več kot tisoč magičnih run. Naši pisci jih po tolikšnem času še vedno odkrivajo. Magije run ne boste usvojili s tem, da jih boste preprosto samo napisali, ne glede na to, kako popolna bo vaša pisava. Čutiti jo boste morali s telesom, srcem in duhom,” je dejala.

Z mize je vzela nož in si naredila globoko zarezo v dlan, da je pritekla kri. Večina se jih je zdrznila. Nato je z mize pobrala nekakšen amulet z vijoličastim kamnom. Na kožo zraven zareze je narisala runo in izgovorila besede v neznanem jeziku. Amulet je zažarel in rana se je začela zapirati.

Arowyn je očarano strmela. Odpor do učenja run se je hitro spremenil. Usvojiti in obvladati takšno moč ter jo uporabljati skupaj z magijo je bilo nepredstavljivo. Postala bo nepremagljiva. Komaj je čakala, da bo lahko poskusila.

“Vaš prvi preizkus ne bo zdravilna runa. Večina bi vas izkrvavela, preden bi vam uspelo, da bi se pozdravili, ali huje, še bolj bi se poškodovali. Vaša največja napaka je lahko, da eno runo zamenjate z drugo. Preden boste prejeli vsak svoj amulet, želim, da jih do konca te ure narišete z vsemi podrobnostmi. Amuleta ne boste dobili, dokler vam ne bo uspelo, in verjemite, da od tega ne bom odstopila, tudi če mojih ur ne boste več želeli obiskovati. Tukaj nismo, da bi se učili brutalnosti krvavenja in surovih dvobojev z golimi pestmi. Tukaj ste, da se naučite čarobnosti uporabe tega skrivnostnega jezika. Na mizi vas že čakajo listi papirjev in črnilo. Lotite se,” je zaključila.

Arowyn je pograbila papir in peresno pisalo. Pero je previdno namočila v črnilo in se lotila dela. Do podrobnosti si je ogledala prvo runo, ki je predstavljala moč. Vsako vijugo je poskusila narediti pravilno in hitro, a je ugotovila, da stvar ni bila tako preprosta, kot je sprva mislila.

Po petnajstih poskusih še vedno ni usvojila prve rune. Na čelu je čutila potne srage in najraje bi zlomila pero. Ošvrknila je preostale člane in zadovoljno ugotovila, da ji ne gre najslabše.

Čeprav si je obljubila, se ni mogla upreti, da ne bi pogledala proti Chasu. Tudi on jo je opazoval in imel več težav kot ona. Spodbudno se mu je nasmehnila in njegove oči so se hudomušno zasvetile. Tisto prijetno ščemenje v trebuhu jo je ponovno zajelo.

“Rune se ne bodo čudežno pojavile na vašem papirju,” je za njenim hrbtom dejala gospa Simmons.

Arowyn jo je jezno ošvrknila. Zaškrtala je z zobmi, ker je imela prav. Znova se je osredotočila na prekleti list pred seboj.

Do konca ure ni usvojila prve rune. Amulet pa si je prisvojila Maybelle. Gospa Simmons ji ga je ponosno predala.

“V vseh letih še nikoli nisem spoznala tako nadarjene učenke. Brez dvoma verjamem, da jih boste brez težav usvojili, moja gospa,” je dejala gospa Simmons.

Arowyn je znova zaškrtala z zobmi. Ne zato, ker bi bila ljubosumna na Maybelle in si tega ne bi zaslužila, ampak ker je gospa Simmons v vseh teh letih ni nikoli nagovorila s tolikšnim spoštovanjem, čeprav je bila Arowyn njena princesa.

Vesela je bila vsaj tega, da ni bila Eirian tista, ki je prva dobila amulet. Nikoli se ne bi prenehala hvaliti s tem.    
Maybelle ji je ponosno pokazala amulet in Arowyn se je začela spraševati, če se nemara ni motila o njej. Morda pa bo le dobra konkurenca.

“Maybelle, čestitam,” se je zraven njiju oglasil Chase.

Arowyn ga je veselo pogledala. Na sebi je imel lordsko opravo v temno modri barvi, značilno za njihovo družino. Barva, ki mu je tako prekleto dobro pristajala.

“Da, tudi moje čestitke,” se je od nikoder pojavila Eirian.

Arowyn se je pošteno zadržala, da ni zavila z očmi.

“Kako pa je šlo tebi? Kolikor sem videla, ne preveč dobro,” je Eirian nadaljevala in zlobno pogledala Arowyn.

“Pravzaprav mi je šlo veliko bolje kot tebi,” ji je odgovorila.

Eirian se je zasmejala. “Jaz jih bom z jutrišnjim dnem usvojila,” se je bahala.

“Nisi edina,” ji je Arowyn veselo odgovorila. Preklela se je, da je to zinila na glas. Bila je še precej daleč od tega, da bi teh šest run usvojila v enem dnevu.

Eirian se ji je nasmehnila. “Bomo videli,” je dejala in se na petah obrnila.

Vsaj nečesa se je Arowyn danes razveselila – razjezila jo je.

“Pa sem mislil, da bo pestro šele čez mesec dni,” je rekel Chase in ji pomežiknil.

Arowyn ga je ošinila in dregnila med rebra, da je poskočil.

“Potem bi moral večkrat priti ob toplejših mesecih. Ko sem že mislila, da sta zakopali bojno sekiro, sta si še bolj skočili v lase. Lahko bi že vedela, da med njima nikoli ne bo mirno. Ne vem, kje najdeta toliko zbadljivk,” je dejala Maybelle. Amulet je stisnila v roki in se odpravila ven.

Arowyn je pogledala Chasa, ki se ji je smehljal. Spet sta bila sama. Nevarno.

“Sem mislila, da te danes ne bo,” je začela Arowyn. Obrnila se je in se napotila med preklete police. Če ne bo dobila potrebnega gradiva, se lahko kar poslovi od dvobojevanja.

“Tudi jaz. Danes sem se nekako lahko izognil. Nisem pa prepričan za jutrišnji dan. Kljub temu da je udeležba na predavanjih o runah obvezna, sem bil prepričan, da bo oče našel izgovor.”

Jutri so imeli na urniku celodnevni trening. Arowyn je že čutila tisto dobrodošlo žgočo bolečino v mišicah, ki jo je tako oboževala. Tako je vedela, da telo potiska do svojih meja in da jih vedno znova premika. Nekoliko ji bo žal, če ga ne bo. Želela si je trenirati z njim, še bolj pa ga opazovati. Kljub temu da ni potrebovala njegove zaščite, bi bilo dobro videti, ali bi jo branil pred Eirian in njenimi poskusi, da bi si Arowyn zvila gleženj. Ne glede na to, da bi bila Eirian tista, ki bi se poškodovala.

“Morda pa lahko skleneš kompromis in mu nameniš popoldanski čas,” je predlagala.

Chase je stopil bližje k njej, da je lahko zavonjala močno vodico po britju, ki ji je bila od nekdaj tako všeč. Pogled se ji je ustavil na njegovih očeh in ugriznila se je v ustnico. Stala sta si tako blizu, da jo je njegova sapa pobožala po licih.

Bil je tako boleče čeden, da jo je stisnilo v pljučih. V te modre oči bi lahko neprestano strmela. Sklonil se je še nekoliko bližje k njej. Narediti bi morala samo manjši nagib in z ustnicami bi se dotaknila.

“Skoraj se mi zdi, da si želiš, da bi se udeleževal tvojih obveznosti,” je dejal z zapeljivim nizkim glasom.

Arowyn je morala dvakrat pomežikniti, da se je zbrala. Cepec. Več kot to si je želela. Všeč ji je bil občutek, kako je vplival nanjo, in želela si je, da bi lahko tudi sama tako vplivala nanj.

“Morda,” je še sama dejala z nizkim glasom.

V njegovih očeh je za trenutek uzrla zmedenost, ki jo je čutila sama, ko je svoj šarm namenil njej. Še predobro je vedela za Chasov sloves in ni želela biti samo še ena številka na njegovem dolgem seznamu. Njegovo spogledovanje z drugimi jo je včasih tako motilo, saj ji še pred letom dni ni namenil takšne pozornosti. Morda sama ni imela toliko izkušenj, še vedno pa je vedela, kako igrati to igro. Tudi njegove šibke točke je počasi odkrivala.

Za zaključek se mu je še sladko nasmehnila in se obrnila. Močno jo je pograbil za roko, da je obstala sredi koraka in se obrnila proti njemu. Njegove oči so žarele. V trebuhu jo je prijetno stisnilo in sapa ji je obstala nekje na pol poti, da ni mogla dihati. Chase je mučno počasi stopil proti njej. Z njegovega obraza je razbrala odločnost, ki je še nikoli ni videla. Vedela je, kaj bo sledilo. Njegov žgoči pogled ji je zatresel noge in najraje bi planila po njem, če ne bi njeno telo obstalo. Tako dolgo je sanjala o tem in ni si predstavljala, da se bo zgodilo med knjižnimi policami, čeprav se je s tem še najmanj obremenjevala.

“Iščeta kaj posebnega?” se je oglasil Valerius.

Arowyn se je zdrznila ob njegovem glasu. Chase se je diskretno umaknil, da je med njima zavladala hladna razdalja. Od vseh neprimernih trenutkov, v katerih jo je Valerius že kdaj zalotil, je bil ta v samem vrhu.

“Pravzaprav da, moje gradivo se je čudežno izgubilo med potjo do mojih prostorov,” je rekla zviška.

Valeriusu so trznile ustnice, a na srečo ni ničesar dodal. V zadnjih petnajstih minutah jo je Eirian razjezila, Chase vznemiril, Valerius pa jo je znova spravil v slabo voljo. Nenamenoma bi lahko izpustila kakšno sočno izjavo.

Valerius je izza hrbta potegnil gradivo, ki ji ga je pokazala Maybelle. “Očitno se je pozabilo,” je rekel in ji ga podal.

Arowyn mu je knjigo iztrgala iz rok in ga jezno pogledala. Svojo pozornost je spet namenila Chasu, s starim knjižničarjem bo lahko poračunala kdaj drugič.

“Bom videl, kaj se mi bo uspelo dogovoriti,” ji je rekel.

Bila je jezna, ker je njun trenutek več kot minil.

Obrnil se je in se počasi odpravil proti izhodu. Dvignila je pogled k njemu, ko se je ustavil sredi koraka. Na pol se je obrnil proti njej in v njegove oči se je vrnila iskrivost.

“Veš, imela si prav. Želi me pripraviti in temu se več ne morem izogibati.”

Spogledljivo se mu je nasmehnila. “Vedno imam prav.”

Chase je zmajal z glavo in se odpravil ven.

Preštela je do sto in se odpravila še sama. Namenila se je proti jedilnici, saj ji je že pošteno krulilo v želodcu. Med hojo je na hodniku srečala Maybelle.

“Sem vedela, kam se moram nameniti, da te bom našla,” se je pošalila.

“Bilo je pestro dopoldne,” je dodala Arowyn.

“Kar se tiče današnjega dne, res ne vem, kako mi je uspelo.” Med prsti je še vedno vrtela amulet, kot da ga ne želi izpustiti.

Arowyn je dvignila roko in jo ustavila. “Si edina od nas treh, ki si ga resnično zasluži,” je rekla iskreno in tako tudi mislila.

Maybelle se ji je plaho nasmehnila. Pozornost, ki jo je dobila, ker je prva pravilno narisala šest run, jo je spravljala v zadrego.

“Veš, tudi če jih znam narisati na list papirja, še ne pomeni, da bom amulet znala uporabljati.”

Arowyn je prhnila. “Morda imava z Eirian prednost v telesnih veščinah, tukaj pa nama boš ti pokazala hudiča.”

Maybelle je znova zardela. “Veš, saj ni tako težko. Če si želiš, bi ti lahko pokazala.”

Arowyn jo je znova prekinila z dvigom roke. “Ne, to moram izpeljati sama.”

Maybelle je v odgovor prikimala. Razumela je.      

Po hitrem kosilu sta se odpravili na drug konec gradu, v ogromno telovadnico, kjer so po navadi vadili grajski stražarji. Prostor je bil dvakrat večji kot dvorana in stene je krasilo vse potrebno orožje. V njem se je že urilo nekaj stražarjev in zvok žvenketanja železa ji je napolnil ušesa.

“Tukaj bomo preživeli celoten jutrišnji dan,” je rekla Arowyn in se nasmehnila. Po današnjem sedenju je komaj čakala, da bo lahko pretegnila telo.
Ošinila je Maybelle, ki je z zaskrbljenim obrazom opazovala mečevalce. Slišal se je močan zvok trkanja železa ob železo. Arowyn je ošinila svoj najljubši kos na steni. Enkrat je po nesreči porezala enega izmed glavnih stražarjev. Mati ji je še dolgo pridigala o nevarnosti.

“Zdaj sem vedno manj prepričana, da bom preživela prvi teden,” je rekla Maybelle zaskrbljeno.

Arowyn jo je pogledala in se namrščila. “Ne obremenjuj se z nečim, česar še nisi poskusila. Morda ti bo šlo veliko bolje, kot si misliš.”

Maybelle je globoko izdihnila. “Morda.”

“Si želiš poskusiti?” jo je Arowyn vprašala. Vedela je, da sta se Eirian in Maybelle učili osnovnih veščin bojevanja, a ne tako pogosto in temeljito kakor Arowyn. Vedela je tudi, da je bilo vprašanje časa, kdaj bo ta del med njimi začel močno izstopati. Tekmovanje samo po sebi ni trajalo dolgo in ravno zato je bilo tako kratko, da se je najprimernejši kandidat pokazal v najkrajšem času. Tudi zato jih bodo ocenjevali na treh različnih nivojih, da ne bi nobena imela prevelike prednosti na samo enem področju.

“Ne, mislim, da bom jutri dovolj trpela. Pa še gradivo moraš pregledati, sicer boš imela naslednjič težave.”

Tokrat je bila Arowyn tista, ki je globoko izdihnila. Vedela je, da ima Maybelle prav, a si zaradi tega ni nič bolj želela odpreti težke knjige.

“Hitro nadoknadi, da te Eirian ne prehiti,” jo je izzivala.

Arowyn jo je jezno ošinila. Maybelle je predobro vedela, kam mora usmeriti pogovor, da bo pozornost odrinila s sebe.

“Dober poskus, a na žalost imaš prav,” je potarnala Arowyn. Tega za nič na svetu ne bo dopustila.

Maybelle se je pritajeno nasmehnila. Zapustili sta telovadnico in se odpravili v glavni del gradu. Arowyn jo je pospremila do njenih soban v prvem nadstropju.

“Če boš potrebovala pomoč …”

Arowyn jo je znova prekinila. “Hvala, ampak ne, hvala. To moram narediti sama.”      
Maybelle je prikimala in se poslovila. Arowyn je stopila proti svojemu delu gradu. Hodniki so bili prazni in mraz je začel pritiskati. Bili so na vrhuncu sezone največjega mraza. Komaj je čakala, da bo prišla pomlad. Pomlad, kot jo poznajo, ko je snežna odeja še vedno prekrivala površje, le temperatura se je za nekaj stopinj dvignila. A dovolj, da je lahko nosila samo eno plast debelih oblačil. Po tihem je še vedno upala, da bo nekega dne zagledala jutranjo zarjo, ki bo pregnala večno plast snega in trdo temo, ki je neprestano ždela na neskončnem nebu.

Sprehodila se je po dolgih hodnikih, skoraj stekla po stopnicah navzgor, da bi čim prej prispela v toplo sobo. Njen kamin je neprestano gorel, a dolge hodnike je bilo včasih nemogoče dodobra ogreti.

Ko je prispela v prostor, je s sebe naprej vrgla dolg plašč. Odložila ga je na sedež ob vhodu. Čeprav je bila zraven majhna vhodna omara, kjer je imela zložene še preostale plašče, ga ni nikoli pospravila. Njena glavna služkinja je to počela namesto nje, čeprav jo je Arowyn prosila, naj tega ne počne, saj bo plašč tako ali tako kmalu spet potrebovala. A služkinja je trdila, da sta red in čistoča na prvem mestu in da plašč ne sodi na sedež. Bila je edini človek, ki mu Arowyn ni upala oporekati.

Stopila je naprej po hodniku do svoje sobe. Na njeni desni je bilo še dvoje vrat. Prva so vodila v veliko dnevno sobo s knjižnimi policami osebne zbirke. Nejevoljno je izdihnila, saj je vedela, da bo zaradi tekmovanja v njej preživela manj časa. Oboževala je mirne večere, ko se je zleknila na velik kavč z dobro knjigo in brala pozno v noč. Nikoli je ni izučilo, da bi se pravočasno odpravila spat.

Druga vrata pa so vodila v sobo, ki je bila namenjena sproščanju. To je pomenilo, da je imela v njej shranjene kose najljubšega orožja. Njena mati je bila tako proti temu, vendar jo je oče prepričal. Bil je ponosen, da je njegova hči podedovala željo po bojevanju. Vojne že nekaj sto let ni bilo, vendar se je vojska urila vsak dan. Nikoli se ni vedelo, kdaj se bodo gozdni prebivalci odločili prestopiti mejo. Vsak vladar je moral biti pripravljen, da zavaruje svoje kraljestvo pred kakršno koli nevarnostjo.

Stopila je v sobo z orožjem in se odpravila do stene, kjer je visel velik lok. Opazila je, da je v sobi še nekdo. Na hitro je ošinila osebo in stisnila obrvi, ko je zagledala fanta njenih let, ki čisti njeno orožje. Ni mu posvečala pozornosti in pograbila lok ter nekaj puščic.

Spet si je nadela plašč in stekla po stopnicah navzdol. Da bi se izognila staršema ali komur koli, ki bi jima lahko omenil, da se je v tem mrazu odpravljala ven, je uporabila prostore, namenjene služabnikom. Umikali so se ji s poti in sklanjali glave. Nihče si ni upal črhniti.

Odprla je lesena vrata in stopila na dvorišče. Hodila je ob steni gradu in se izmuznila med vrtove. Hlad je pritiskal, da jo je zazeblo do kosti. Sneg je škripal pod njenimi koraki in pospešila je, da bi segrela telo.

Vrtove je hitro prehodila in se skrila med prva drevesa. Pred njo je bilo le še nekaj deset metrov in prispela bo do vadišča.

Iz gozda je stopila na velik travnik. S koleni je bila globoko v snegu in previdno je stopala, da se ne bi poškodovala. Trda tema je pritiskala, a je zaradi dobrega vida razločila vsak predmet. Še ena lastnost, ki so jo podedovali po vilinih.

Postavila se je med prvo tarčo, oddaljeno slabih sto metrov. Prijela je puščico in napela lok. Usmerila jo je v rdečo piko pred seboj, ki je bila s tolikšne razdalje samo majhna, zamegljena packa. Zanjo najmanjša težava. Zamižala je na eno oko in se osredotočila. Še bolj je napela lok in telo, da je začutila vsako mišico. Zadržala je dih in puščica je odletela. Zadela je v sredino.

Pograbila je naslednjo puščico in jo napela. Ledeno mrzel veter je zapihal in jo pobožal po obrazu. Prsti so jo pekli, čeprav je imela na rokah rokavice. Globoko je zajela sapo in izdihnila skozi usta. Puščica je zadela ob prejšnjo, da sta se dotikali. Prijela je za naslednjo in še enkrat napela lok.

3.

Z leseno palico je udarila v Maybelle. Zadela jo je v stegno, da je ta glasno zatarnala in poskočila nazaj.

“Auu, malenkost bolj nežno, prosim,” je zasikala skozi zobe.

Arowyn se je zahahljala. “Lahko si vesela, da sem jaz. Preveč te imam rada, da bi ti hotela kaj hudega.”

“Mene imajo vsi radi in nihče mi ne bi želel žalega,” je zarenčala Maybelle in se pognala vanjo.

Arowyn je to ves čas načrtovala. Razjeziti jo je morala do te mere, da bo dala vse od sebe. Kar na koncu niti ni bilo tako težko. Vse od jutra, ko je prvič stopila v telovadnico, je bila Maybelle napeta in bleda, da se je Arowyn bala, da bo zlezla skupaj. Zdaj je bil že poldan in Maybelle je že slabe tri ure potiskala do skrajnih meja, sama pa se je komaj ogrela.

Maybelle je napadla in Arowyn se je uspešno izognila.

“Preveč si napeta v zapestjih. Sprosti jih in lažje boš udarila,” je rekla Arowyn.

Maybelle se je ustavila in jo opazovala, kako je izvedla pravilen gib.

“To mi poveš zdaj, po treh urah, ko sem že preznojena in izčrpana,” je jezno rekla Maybelle.

Arowyn se je znova zahihitala. “Morala sem videti, kaj znaš in kako, preden te začnem učiti.”

“Tri ure? Tri ure me ženeš, da mi zdaj poveš, kaj delam narobe,” se je spet razburila Maybelle in se pognala v napad.
     Arowyn se je napela in opazovala vsak njen gib. Vedela je, kakšen manever bo izvedla in kam. Prebrati nasprotnika je bila prva lekcija, ki se jo je naučila med leti urjenja.

Blokirala je napad in izbila palico Maybelle iz rok. Nato se je zasukala in ji jo namerila v vrat. Ustavila se je nekaj centimetrov pred njeno kožo.

“Če bi bil to meč in če bi šlo zares, bi bila mrtva,” ji je rekla.

Maybelle je s širokimi očmi strmela vanjo. “To me moraš naučiti,” je zahtevala s princesinim glasom.

Arowyn se je sladko nasmehnila. Dosegla je, da se je želela naučiti bojevanja. Na Maybelle je vedno gledala kot na mlajšo sestro, ki jo mora zaščiti. Na hitro je ošinila Eirian na drugi strani telovadnice, ki je jezno strmela vanju.

“Zdaj, ko ste se vsi ogreli, lahko uradno začnemo,” se je oglasil močan glas, da se je Arowyn zdrznila. Predobro ga je poznala in se ga vedno bala.

Vstopil je Marcus Greyson, zadnji živeči demon njihovih prednikov, ki so se združili z vilini in razvili njeno vrsto, imenovano Rrakoi. Rdeče oči so se mu zalesketale ob ognjeni svetlobi, da jo je spreletelo po hrbtu. Iz Mrtvih gora se je vrnil na željo Orsona, da jih izuči. Njegova brutalnost je bila tolikšna, da so ga pred petsto leti odslovili z dvora in šele pred nekaj desetletji spet poklicali. Pred tem je uril tekmovalce in njihovo vojsko.

O njem je slišala toliko groznih stvari in za vsako verjela, da je resnična. Iz užitka je pil človeško kri in kradel njihove misli. Kolikor je vedela, naj bi to lastnost podedovali tudi oni, vendar se ji je ob misli, da bi pila kri, obrnil želodec. Tistih daljših podočnikov ni nikoli marala. Veliko zgodb je slišala od stražarjev o načinih njegovega kaznovanja. Bičanja in izpostavljanja ledenemu mrazu bi trpela veliko raje kot pa vdor v svoje misli. To je bila tista najhujša kazen, ki te je lahko doletela, če si se pri njem slabo zapisal.

Prvič in zadnjič ga je videla pred malo več kot desetimi leti. Njeni starši so ga poklicali na pomoč zaradi manjših izgredov kmetovalcev na meji Sabinega gozda. Trdili so, da jim je hudič v volčji podobi pobil divjad. Kaj več o tem ni slišala. Po nasmešku, ki ga je takrat videla na Marcusovem obrazu, je vedela, da je svoje delo opravil.

Danes so bili vsi prisotni in vedela je, da se bo to z jutrišnjim dnem hitro spremenilo. Biti na milost in nemilost prepuščen Marcusu, je bila kazen. Že samo zaradi tega je še bolj zasovražila svojega strica in ni razumela, kako sta lahko njena starša to dopustila. Spomnila se je pogovora med Eirian in Maybelle, da vsako leto pripravijo presenečenje. Resnično je upala, da je bil Marcus njihovo edino presenečenje in da ne bo sledilo še kakšno. Že samo ob misli, da jih bo uril, je čutila strah po vsem telesu. Samo bedak bi si ga upal podcenjevati.

Na hitro je pogledala proti Eirian, ki se je tudi zdela prestrašena. Arowyn si je oddahnila ob njeni reakciji. Vedno je slutila, da bi bil Orson pripravljen goljufati, samo da bi si izboril prestol, ki ga je pred stoletjem izgubil.

“Vsi tisti, ki menite, da fizičnega napora ne boste zmogli, se raje odpravite skozi vrata in se ne vračajte. Tukaj nismo zato, da bi spodbujali rabo nesmiselnih knjig. V svetu vam ne bodo pomagale. Z njimi si lahko zakurite ogenj, to pa je vse.”

Nekaj članov se je na glas zasmejalo. Arowyn je ostala modro tiho, saj je vedela, da bi bila to napaka. Marcus se je s pogledom sprehodil po telovadnici in poiskal tiste, ki so si ga drznili prekiniti.

“Od danes naprej in vse prihajajoče mesece se boste urili. Samo poznavanje veščin obrambe in napada vas bo rešilo pred tragično smrtjo. Kdor si ne želi polomiti nohtov, naj se spravi iz moje telovadnice v tem trenutku,” je rekel zaničljivo in ošinil tekmovalke.

Arowyn je zaškrtala z zobmi in priprla oči. Ko jo je pogledal, ga je izzivala. Nasmehnil se ji je in rdeče oči zavrtal vanjo. Ni umaknila pogleda.

Počakal je slabo minuto in nekaj deklet se je zganilo. Arowyn je pogledala Alexo in Kali Elrod. Samo njun mlajši brat Xander je ostal, čeprav se ji je zazdelo, da sta ga prosili, naj odide z njima. Tudi Chasova sestra je zapustila prostor. Vsi drugi so se odločili ostati.

“Jaz bi jo na njihovem mestu popihala,” je Maybelle šepnila Arowyn na uho.

“Tudi jaz,” ji je iskreno dejala in Maybelle jo je zmedeno pogledala. Debelo je pogoltnila slino. Če je skrbelo Arowyn, bi moralo skrbeti tudi njo.

Arowyn je ošinila druge lorde in člane pomembnejših družin ter daljne sorodnike, ki niso želeli oditi. Cepci. Če bi sama imela izbiro, bi se udeležila samo preučevanja run. Ker pa je bila kraljevega rodu, te izbire ni imela.

“Še žal jim bo,” je še dodala.

“Potem pa lahko začnemo,” je dejal Marcus in se zlobno nasmehnil.

Preostanek dneva je bil peklenski. Za prvo nagrado, kot se je Marcus izrazil, so dobili tek zunaj. Arowyn so pekla pljuča in koža na obrazu ji je močno popokala. Dvomila je, da ji bo katera koli zdravilna krema pomagala.

Po petem krogu okrog posesti so jo začele boleti noge. Ni jim naročil, koliko krogov morajo preteči. Vedela je, da jih bo gnal do konca. Tekla je med prvimi in pljuča so ji vedno bolj gorela. Tudi Chase zraven nje je globoko dihal.

“Nisem pričakoval njega,” ji je rekel.

Arowyn ga je preklela, ker je spregovoril. Dvomila je, da bo iz sebe spravila besedo. Ni bila toliko utrujena, da ne bi mogla več teči, le govoriti in ohranjati tempo je bilo nemogoče. Nemudoma je potrebovala kapljico vode, saj je imela grlo povsem izsušeno. Vdihavanje ledeno mrzlega zraka pa je zadevo samo še poslabšalo.

“Tudi jaz ne,” je rekla in si obliznila ustnice, čeprav je vedela, da ne bi smela. Samo še bolj bodo popokale.

“Skoraj me je imelo, da bi zapustil vse skupaj in se odpravil do očeta. On me vsaj ne bi mučil,” je nadaljeval.

“Ti si vsaj imel izbiro,” je dejala Arowyn.

“Ne bi te mogel pustiti same z njim,” ji je rekel in jo pogledal. Začutila je poznano rdečico in umaknila pogled. Njegove besede so ji laskale.

Pretekla sta še en krog in mišice so jo začele peči. Bilo je premrzlo, da bi se zadrževali zunaj. Upala je lahko samo, da jim bo Marcus dovolil tek čim prej končati.

“Zadnja vrsta hitreje!” ga je zaslišala in se zdrznila.

Na hitro se je obrnila nazaj, vendar ni videla, kdo je bil na koncu kolone.

“Po tem krogu me počakajte v telovadnici, kjer bomo nadaljevali,” jim je naročil.

Arowyn si je oddahnila in se hitreje pognala, da bi čim prej končala. Že samo ob misli, da jo čaka topla soba, je dobila lažje noge. Pognala se je z vso močjo in stekla naprej. Chase ji je sledil in obdržala sta tempo do konca, nato sta se vrnila v telovadnico.

“Razdelite se po parih. Začeli bomo z osnovami obrambe. Če ne boste znali ubraniti napada, potem nima smisla, da sploh nadaljujemo.”

Chase, ki je še vedno stal zraven Arowyn, jo je pogledal. Iz njegovih oči je razbrala, da si želi njo za partnerico.

“Še žal ti bo,” ga je posvarila. Obljubila si je, da ne bo popuščala niti v primeru, če bo njen nasprotnik Chase.

“Računam na to,” je rekel zapeljivo, da jo je oblila vročina.

Postavila sta se drug nasproti drugega. Arowyn se je postavila v obrambni položaj in čakala. Chase jo je posnemal. Že nekajkrat sta tako vadila in ravno zaradi tega se je potihoma zaljubila vanj. Do podrobnosti sta poznala manevre drug drugega. Arowyn je vedela, da bo morala dobro premisliti, če ga bo želela premagati. Tokrat ne bo dovolj samo znanje, zanj je potrebovala načrt. Bil je povsem enakovreden nasprotnik.

Na hitro se je odločila in ga presenetila z napadom. Uspešno se je izmikal in odbijal napade enega za drugim, vendar je nadaljevala. Vrtela se je in zadajala nove udarce. Kot je obljubila, ni bila nič nežna, ko ga je močno zadela v nadlaket. Zaklel je in se umaknil nazaj. Ni odnehala in nadaljevala napad. Sklonila se je, ko je začel sam izvajati napad nanjo. Izpostavil je zgornji del trupa in sunila ga je med rebra, pri čemer je pazila, da ga ni zadela premočno. Ne dolgo nazaj je točno na tem mestu imela modrico in vedela je, kako boli. Tudi zaslužila si jo je, saj je imela predolg jezik in je izzivala enega izmed stražarjev. Vrnil ji je milo za drago.

“Ne vem, s čim sem se ti zameril, ampak tega si nisem zaslužil,” je dejal med novim napadom.

Na glas se je zasmejala. Že dolgo ni tako uživala. “Z ničimer,” mu je odgovorila in ponovila napad.

Dvignila je nogo in zamahnila proti njemu. Morda pa je tičal razlog za njenimi stopnjevanimi napadi. Kanček ljubosumja jo je preplavil. Želela si je vso njegovo pozornost.

“Skoraj ti ne verjamem,” je nadaljeval.

Izkoristila je priložnost in ga spotaknila, da je padel na tla. Z levim kolenom se je naslonila na njegov trup in ga prikovala na mesto. Opazila je njegov osupli pogled. Ni pričakoval, da ga bo premagala v manj kot petih minutah. Na obrazu se ji je pojavil zmagovalni nasmešek.

Tudi Chase se ji je hudomušno nasmehnil. Prijel jo je za pas in jo tako hitro obrnil, da se ni imela časa ubraniti. S hrbtom je ležala na tleh in tokrat je bil on tisti, ki jo je potiskal proti tlom. Na sebi je začutila težo njegovega telesa in globoko vdihnila. Njegov vonj jo je omamil in pozabila je odreagirati. Strmela je vanj in on je strmel vanjo. Počasi se je sprehodil po njenem obrazu in se ustavil na njenih ustnicah. V notranjosti jo je mučno stisnilo.

Zaslišala je druge prisotne in se zganila. Ni si želela, da bi ju kdo opazil v tem položaju.

“Veliko bolj se boste morali potruditi. Morda sta samo dva tukaj vredna moje pozornosti. Spravite se k sebi,” je zaslišala Marcusa, ko se je skobacala na noge. Pogledala ga je in videla, da jo opazuje. Svojo pozornost je hitro namenil drugam.

Arowyn se je odpravila po kozarec vode ob steni. Chase ji je sledil.

“Nekaj novih manevrov si se naučila od zadnjič,” ji je rekel.

Skomignila je z rameni. Nič novega ni bilo, da je redno vadila. Samo na izrecno željo matere je kdaj pa kdaj izpustila jutranji trening. Sicer ni bilo dneva od njenega osmega leta, da bi izpustila urjenje.

“Minilo je pet mesecev, kar si bil nazadnje tukaj.”

“Vem, pa vseeno. Mislim, da jima boš pokazala hudiča,” je rekel in pristopil k njej.

Takrat se je ozrla po telovadnici in poiskala Maybelle in Eirian, ki sta vadili skupaj. Spremljala je Eirianine gibe in premikanja. Slej kot prej bosta na vrsti in Arowyn je morala biti pripravljena. Vedela je, da

bo Eirian naredila vse, da bi zmagala. Niti malo ne bi obžalovala, če bi se Arowyn poškodovala in bi bila primorana izpustiti več kot teden dni uvajanja.

“Potrebujem še več vaje,” je dejala Arowyn in izpila vodo do dna. Odpravila se je nazaj na sredino.

Ob šestih zvečer so zaključili. Nemalo za tem, ko je naredila kratek premor, jih je Marcus prisilil dvigovati težke predmete, da so se ji tresle vse mišice v telesu.

Prepotena in zadihana se je vrnila v svoje sobane. S sebe je vrgla plašč, da je padel na tla. Bila je preveč utrujena, da bi ga pobrala. Pred spancem je morala narediti samo še eno stvar. Včerajšnje puščice je morala popraviti in spet nabrusiti konice. Čeprav je komaj hodila, je bila trdno odločena, da bo to naredila še danes.

Vstopila je v svojo najljubšo sobo in se usedla za mizo. Pograbila je prvo puščico in zmedeno zrla v obrušeno konico. S prstom se je je dotaknila in pritekla je kapljica krvi.

Ni se spomnila, da bi jih sama nabrusila. Puščico si je ponesla bližje k obrazu in globoko vdihnila. Človeški vonj je napolnil njene nosnice in zgroženo se je umaknila. Ne, ker je bil na njih človeški vonj, ampak ker ji je bil všeč.

Odložila je puščico na mizo in se skoraj priplazila v posteljo. S tem se bo ukvarjala jutri, ko bo zmožna jasneje razmišljati.

Zdaj je potrebovala samo miren spanec.